Žametne pršice so drobne, nekaj milimetrov velike pršice (Acariformes) rdeče barve. Telo je mehko in prekrito z dlačicami, kar ustvari vtis žameta. Razdeljeno je v gnatosomo in idiosomo, slednja je znatno večja od gnatosome.
Na gnatosomi najdemo helicere, pedipalpe in majhne oči na pecljih. Helicere so škarjaste in služijo prehranjevanju. Pedipalpi imajo funkcijo taktilnih organov.
Telesni segmenti idiosome so zliti v nerazdeljeno enoto, na kateri so štiri hodilne noge.
Žametne pršice živijo na tleh v rastlinskem odpadu. Odrasle živali so plenilci, ličinke pa paraziti žuželk in drugih pajkovcev. Vsaj nekatere vrste plen najdejo po zvoku.
Ob parjenju samec in samica izvedeta svatbeni ples. Pri nekaterih vrstah se med plesom svatovalca trepljata s prvimi nogami. Med plesom samček odloži zavojček semena, spermatofor, ki ga samica privzame. Samica odloži od 60 do 100.000 jajc v tla.
Življenjski cikel se začne z jajcem, iz katerega zleze pred-ličinka, ta pa se levi v ličinko, proto-, deuto- in tritonimfo, ter končno v odraslo žival. Številne vrste so bile so bile zmotno opisane, na podlagi razvojnih stadijev sicer že opisanih vrst.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.