Križevci so tipični predstavniki pajkov. Kot pri ostalih pajkih je njihovo telo razdeljeno na glavoprsje (prosomo) in zadek (opistosomo), ki sta povezani z izrazito ozko, pecljato povezavo. Samice so izrazito večje od samcev. Pri navadnem križevcu (Araneus diadematus) samice dosežejo dolžine trupa med 12 in 17 mm, medtem ko je telesna dolžina samcev 5 do 10 mm.

Glavoprsje sestavlja šest med seboj zlitih segmentov, ki so na hrbtni strani prekriti z enotnim karapaksom. V sprednjem delu glavoprsja imajo osem oči. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so kleščaste pipalke (helicere), ki so spremenjene v strupnike, skozi katere se izlivajo strupne žleze. S pipalkami pajki grabijo plen in ga potiskajo v usta, ki se odpirajo na bazi pipalk. Drugi par so pedipalpi, ki so pri samicah razviti kot kratke tipalnice, pri samcih pa služijo za prenos semenske tekočine ob parjenju. Sledijo štirje pari dolgih hodilnih nog, ki so prekrite s krajšimi dlačicami, čutilnimi dlakami (trihobotriji) in daljšimi trni. Zaključijo se s tremi krempeljci, s katerimi se križevci oprijemajo mreže.

Zadek je kroglaste ali ovalne oblike in ni členjen. Okončine zadka so zreducirane na tri pare predilnih bradavic na koncu zadka, skozi katere pajki brizgajo različne oblike prediva, ki se ob nategu spremeni v nosilne in lepilne niti značilnih kolesastih mrež, niti kokonov in niti, v katere živali zavijajo plen. Na spodnji strani zadka v njegovem sprednjem delu je spolna odprtina. Pri samicah spolno odprtino prekriva hitinska plošča (epigina), ki se s svojimi utori prilega izrastkom pedipalpa samca in omogoča razlikovanje vrst. Ob spolni odprtini so predalasta pljuča, tik pred predilnimi bradavicami pa se odpira odprtina cevastih vzdušnic (trahej).

Križevci so razširjeni po vsem svetu. Znanih je nekaj čez 3000 vrst križevcev in predstavljajo eno od večjih družin pajkov. V Sloveniji je prisotnih 37 vrst iz 19 rodov. Ena izmed teh je vrsta navadni križevec (A. diadematus), ki jo najdemo po celotni Evropi od nižin do sredogorja. Pogosta je tudi v okolici človeških prebivališč in je lahko prepoznavna po značilnem belem vzorcu v obliki križa na hrbtni strani zadka.

Križevci lovijo s kolesastimi mrežami, zato so njihov plen predvsem leteče žuželke. Križevci so, tako kot večina pajkov predvsem nočne živali. Kljub osmim očem vidijo slabo, zato se pri zaznavanju okolice zanašajo predvsem na zaznavanje vibracij zraka in podlage. Na plen prežijo ob robu mreže ali pa v njeni sredini, obrnjeni z glavo navzdol. Mrežo dnevno čistijo in popravljajo, s čimer zagotavljajo njeno prosojnost in učinkovitost. V primeru večjih poškodb mrežo pojedo in jo zgradijo na novo.