
Suhe južine prepoznamo po široko spojenem glavoprsju (prosomi) in zadku (opistosomi), ki skupaj oblikujeta trup ovalne oblike. Noge so pri suhih južinah pogosto zelo dolge in tanke, kar pa ni znak za prepoznavo skupine. Poznamo namreč tudi kratkonoge skupine, kot so dvostožci. Dvostožci so praviloma manjši predstavniki suhih južin, ki zrastejo od enega do sedmih milimetrov. Zato jih, ob kratkih nogah, zlahka zamenjamo za pršice.
Glavoprsje sestavlja šest med seboj zlitih segmentov, ki so na hrbtni strani prekriti z enotnim karapaksom. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so škarjaste pipalke (helicere), s katerimi suhe južine lovijo ali pobirajo hrano in jo pomikajo proti bazi pipalk, kjer jo dodatno zmeljejo in potiskajo v usta. Drugi par so pedipalpi, ki so oblikovani kot tipalnice. Sledijo štirje pari hodilnih nog. Na hrbtni strani prosome imajo suhe južine par oči, ki je lahko nameščen na osrednjem izrastku prosome. Pri dvostožcih je na prosomi razviden tudi par rožičastih izrastkov v katerih so obrambne žleze.
Zadek je členjen, ovalne oblike in sestoji iz desetih segmentov. Tergiti prvih osmih členov opistosome so pri dvostožcih zliti s karapaksom v enotno ploščo, vendar so meje med tergiti še razvidne. Na zadku se nahajajo odprtine trahej s katerimi dihajo in spolne odprtine.
Dvostožci so razširjeni na vseh kontinentih z izjemo Antarktike. Pogosti so predvsem v listni stelji in humusu, nekateri naseljujejo tudi jamska okolja. V Sloveniji in na Hrvaškem je pogosta vrsta trdokožno zrnce (Cyphophthalmus duricorius), ki ga najdemo tudi v obmejnih predelih Avstrije in severovzhodni Italiji. Je pogosta vrsta v listni stelji in gozdnem humusu.
Suhe južine so predvsem plenilci, ki se hranijo s polži in členonožci. Nekatere vrste se lahko hranijo tudi z mrhovino ali odpadlim sadjem. Vidijo slabo, zato se pri zaznavanju okolice zanašajo predvsem na čutila za voh in tip, ki so nameščena na pedipalpih in drugem paru hodilnih nog, ki je praviloma najdaljši. Za razliko od pajkov suhe južine nimajo strupnikov in predilnih bradavic. Pred plenilci se branijo z izločki neprijetnega vonja, ki jih izločajo iz rožičkastih izrastkov ali drugih obrambnih žlez na prosomi.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.