Ščipalci ali škorpijoni so relativno veliki predstavniki pajkovcev, ki lahko merijo od slabega centimetra pa vse do 23 centimetrov v dolžino. Kot pri ostalih pajkovcih je njihovo telo razdeljeno na glavoprsje (prosomo) in zadek (opistosomo). Glavoprsje široko prehaja v členjen zadek, ki je razdeljen na sprednji del, sedem-člensko mezosomo in izrazito ožji, pet-členski, zadnji del ali metasomo.

Široko in sploščeno glavoprsje sestavlja šest segmentov, ki so na hrbtni strani zliti. Na sredini glavoprsja na hrbtni strani imajo nameščen par večjih oči, ostale oči pa so v dveh skupinah ob sprednjem robu glavoprsja. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so kratke škarjaste pipalke (helicere), s katerimi razkosava hrano in jo potiska v usta, ki se nahajajo na bazi pipalk. Drugi par so veliki škarjasti pedipalpi, ki ščipalcem dajejo značilen izgled, služijo pa predvsem za grabljenje plena. Sledijo štirje pari hodilnih nog. Bazalni členi prvih dveh parov nog so podaljšani v rezila, kar živali omogoča trganje in mečkanje plena. Na prednjih nogah imajo številne čutilne dlake (trihobotrije).

Zadek je brez okončin. Na spodnji strani drugega člana mezosome sta parna, glavniku podobna čutilna organa, med njima pa je spolna odprtina, ki jo prekriva genitalni poklopec. Na spodnji strani preostalih členov mezosome so vidne parne reže predalastih pljuč. Metasomo pogovorno pogosto naslavljajo kot »rep«, ki se zaključi z zadkovo krpico (telzon) s strupno žlezo in želom.

Ščipalci so prebivalci toplejših območij, nekateri rodovi, vključno z rodom Euscorpius, pa so pogosti tudi v zmernem pasu. So nočne živali, njihovo sploščeno telo pa jim omogoča skrivanje pod kamni, pod lubjem, v razpokah in drugih ozkih prostorih, kjer se zadržujejo čez dan.

Samci in samice se po zunanji obliki in velikosti med seboj ne razlikujejo, predstavniki rodu Euscorpius pa dosegajo dolžine telesa do pet centimetrov. Kljub številnim očem se pri lovu in zaznavanju okolice zanašajo predvsem na vibrorecepcijo s trihobotriji in kemorecepcijo z glavničastim organom. So samotarske živali, ki praviloma lovijo iz zasede. Strupno žlezo uporabljajo za obrambo in obvladovanje večjega plena. Ubod naših ščipalcev je sicer boleč, znaki zastrupitve pa so lokalni in izzvenijo v nekaj dneh.