
Telo pajkov skakačev je kot pri ostalih pajkovcih razdeljeno na glavoprsje (prosomo) in zadek (opistosomo), ki sta povezani z izrazito ozko, pecljato povezavo, ki poveča gibljivost telesa.
Glavoprsje je visoko in ga sestavlja šest med seboj zlitih segmentov, ki so na hrbtni strani prekriti z enotnim karapaksom. Na sprednjem delu glavoprsja so nameščeni štirje pari oči v treh vrstah, med katerimi so izrazito velike, naprej obrnjene srednje oči spodnje vrste. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so kleščaste pipalke (helicere), spremenjene v strupnike, skozi katere se izlivajo strupne žleze. Na bazi pipalk se odpirajo usta. Drugi par okončin so pedipalpi, ki so pri samicah razviti kot kratke tipalnice, pri samcih pa služijo za prenos semenske tekočine ob parjenju. Sledijo štirje pari čokatih nog, ki so prekrite s krajšimi dlačicami in čutilnimi dlakami (trihobotriji), zaključijo pa se s šopi dlačic, ki skakačem dajejo dober oprijem s podlago.
Zadek je podolgovat in nečlenjen; prvi člen je zožen v pecelj. Okončine zadka so zreducirane na tri pare predilnih bradavic na koncu zadka. V sprednjem delu zadka je na spodnji strani spolna odprtina. Pri samicah spolno odprtino prekriva hitinska plošča (epigina), ki se s svojimi utori prilega izrastkom pedipalpa samca in omogoča razlikovanje vrst. Ob spolni odprtini so predalasta pljuča, tik pred predilnimi bradavicami pa se odpira odprtina cevastih vzdušnic (trahej).
Skakači so najštevilčnejša družina pajkov z okrog 6000 opisanimi vrstami, v Sloveniji najdemo 66 vrst iz 31 rodov. Poseljujejo zelo raznolike habitate, največjo vrstno pestrost pa dosegajo v tropskih pragozdovih.
Za razliko od večine drugih družin pajkov, pajki skakači dobro vidijo. Ker imajo omejeno zmožnost ostrenja slike z očmi, to dosežejo s skokom na ustrezno razdaljo do opazovanega predmeta. So dnevni lovci, ki na plen prežijo iz zasede, ali pa ga intenzivno zasledujejo. Kot pove njihovo ime se premikajo s skakanjem, med katerim na podlago mestoma pritrjajo varovalno nit, ki jih varuje v primeru padca.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.