
Črnivci so morfološko zelo raznolika skupina hroščev, prevladujejo pa enotno temno ali črno obarvane vrste. Oblika telesa je zelo raznolika, so pa dobro sklerotizirani in kompaktni. Telo je kot pri ostalih hroščih sestavljeno iz glave, oprsja in zadka.
Na glavi se nahaja par tipalnic in sestavljenih oči. Črnivce prepoznamo predvsem po 11-členskih tipalnicah, ki so lahko največ rahlo kijaste in izraščajo na robu glave. Njihova baza je delno zakrita z grebenom med očmi. Oči so pogosto ledvičasto oblikovane.
Oprsje je iz treh členov, od katerih vsak nosi en par nog. Njihova stopalca (tarza) so 5-členska na prvih dveh parih nog in 4-členska na zadnjem. Na drugem oprsnem členu hrbtno izrašča par močno otrdelih kril imenovanih pokrovke oziroma elitre. Pod njimi se nahaja še drugi par kril, ki so mehka in opnasta ter izraščajo iz tretjega oprsnega člena. Nekaterih predstavniki imajo zrasle elitre in reduciran drugi par kril, zaradi česar ne morejo leteti.
Zadek na hrbtni strani pokrivajo elitre in je brez okončin.
V družino črnivcev spada okoli 20.000 vrst hroščev s čimer so ena vrstno najbolj bogatih družin hroščev. Imajo kozmopolitsko razširjenost in poseljujejo gozdna okolja, pa tudi puščave. Nekatere vrste preživijo tudi v najbolj sušnih puščavah tako, da na telesu zbirajo kapljice rose s pomočjo hidrofilnih površin.
Sicer so to vsejedi hrošči, ki se pogosto hranijo z razpadajočim ali svežim rastlinskim materialom, pa tudi mrtvimi žuželkami in gobami. Imajo počasen metabolizem in živijo razmeroma dolgo, od pol leta do dveh let. Večina vrst je aktivnih ponoči, ali pa poseljujejo okolja z malo svetlobe.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.