Obadi sodijo med večje dvokrilce z dolžino telesa v povprečju okoli enega centimetra. Njihovo telo kot pri ostalih žuželkah gradijo glava (cefalon), oprsje (toraks) in zadek (abdomen).

Na glavi imajo kratke čokate tipalnice, izjemno velike in pogosto bleščeče zelene ali pisano obarvane fasetne oči ter bodalo lizalo s šestimi ostrimi bodalci za prediranje tkiv in mehkim lizalom.

Oprsje je iz treh segmentov od katerih vsak nosi en par nog. Na oprsju imajo le en par ozkih opnastih ali temno obarvanih kril, drugi par pa je v obliki štrcljev imenovanih haltere, ki delujejo kot mehanoreceptorji pomembni za vzdrževanje ravnotežja med letom.

Zadek ima pogosto prečne svetle proge na temni podlagi zaradi česar spominjajo na želate kožekrilce.

V družino obadov spada okoli 4500 vrst, ki so razširjene na vseh kontinentih. Odrasli osebki se prehranjujejo z nektarjem in pelodom ter so lahko pomembni opraševalci. Samice večine vrst pa za uspešno tvorbo jajčec potrebujejo tudi obrok krvi toplokrvnih živali. Med hranjenjem samica z bodalci obustnega aparata naredi ranico v kožo gostitelja, z lizalom pa posesa kri, ki priteče iz ranice. Kot krvosesi so lahko prenašalci različnih bolezni, predvsem pri domačih živalih.

Njihove ličinke so brez nog in vidne glave ter živijo v vlažni prsti ali vodi, kjer se prehranjujejo kot plenilci. V zemlji se tudi zabubijo. Samice privablja polariziran odboj svetlobe vodnih teles, zato se tam pogosto zbirajo.