
Muhe so žuželke iz skupine dvokrilcev. Njihovo telo je organizirano v glavo (cefalon), oprsje (toraks) iz treh telesnih segmentov in zadek (abdomen). Na glavi imajo par velikih fasetnih oči, par tričlenskih tipalnic in obustne okončine iz sprednjih (mandibule), srednjih (maksile I) in zadnjih čeljusti (maksile II), ki so močno spremenjene in tvorijo t.i. lizalo-sesalo. To je sestavljeno iz črepala (nekakšnega rilčka), na koncu katerega je par mehkih krpic. Oprsje je centralizirano, prvi (protoraks) in zadnji (metatoraks) segment oprsja sta manjša od srednjega (mezotoraks). Na vseh treh telesnih segmentih oprsja so členjene noge. Na osrednjem telesnem segmentu so velika, redko ožiljena opnasta krila. Krila so prisotna tudi na zadnjem oprsnem segmentu. Drugi par kril je močno zmanjšan in preobražen v utripače (haltere). Med letom haltere služijo pri uravnavanju ravnotežja. Na zadku ni okončin.
Prave muhe so pogoste spremljevalke ljudi; prenašajo tudi nevarne bolezni kot sta tifus in tuberkuloza. Muhe so vsejede in se hranijo z gnijočimi odpadki, mrhovino in gnojem. S prebavnimi sokovi hrano najprej utekočinijo in jo privzamejo z lizalom. Muhe spadajo med žuželke s popolno preobrazbo. Iz jajčec se izležejo ličinke žerke, ki so brez glave in okončin. Žerke se po šestih dneh zabubijo za teden dni, ko se izležejo odrasle živali (imagi). Samica začne odlagati jajca tretji dan po levitvi kot odrasli stadij; v dveh mesecih odloži 1000 jajc.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.