Ličinke metuljev so gosenice, ki odvisno od vrste in razvojnega stadija lahko merijo od le enega milimetra pa vse do 14 centimetrov v dolžino. Neredko so živo obarvane, lahko pa tudi gosto porasle s ščetinami. Telo je mehko in organizirano v glavo (cefalon), oprsje (toraks) in zadek (abdomen). Zelo podobne ličinke imajo tudi nekatere rastlinske ose (Symphyta), vendar je na podlagi določenih značilnosti možno razlikovati med obojimi.

Na glavi je obustni aparat v obliki grizala, zelo kratke antene in običajno dvanajst posameznih pikčastih oči (šest na vsaki strani glave). Ličinke rastlinskih os imajo na glavi le en par pikčastih oči.

Na oprsju se nahajajo trije pari nog.

Na zadku je 2 – 5 nečlenjenih mesnatih nožic, na koncu katerih je venec kaveljcev. Ličinke rastlinskih os imajo na zadku šest ali več parov takšnih nožic, ki so poleg tega tudi brez kaveljcev.

Metulji so eden najuspešnejših redov žuželk z okrog 180 000 znanimi vrstami. Razširjeni so na vseh kontinentih z izjemo Antarktike, kjer poseljujejo praktično vse kopenske habitate.

Gosenice se izležejo iz jajčec, ki jih samice skrbno odložijo na izbrane hranilne rastline. Ličinke številnih vrst metuljev so namreč specialisti in preživijo le na nekaterih rastlinah. Gosenice redkih vrst metuljev so tudi plenilske in se hranijo z drugimi žuželkami. Med svojim razvojem se gosenice izjemno hitro prehranjujejo in rastejo, ker morajo zagotoviti dovolj zalog za preobrazbo v odraslega metulja in tvorbo jajčec. Dozorela gosenica se zabubi, v bubi pa se med preobrazbo (metamorfozo) razvije metulj. Vrste metuljev večinoma razlikujemo po odraslih osebkih, vendar so znani tudi primeri, v katerih so si odrasli močno podobni, gosenice pa se očitno razlikujejo.

Gosenice metuljev so plen številnih živali. Številne gosenice imajo tako razvite različne obrambne mehanizme pred plenilci. Kot obramba lahko služi sam izgled gosenice, ki lahko kaže, da gosenica ni užitna oziroma je strupena, jo naredi videti večjo kot je v resnici ali bolj nevarno. Gosenice nekaterih vrst imajo kriptičen videz, zaradi katerega se skrijejo v okolju. Številne gosenice so tudi strupene. Strupe običajno dobijo iz rastlin s katerimi se prehranjujejo. Pogosto imajo na površini telesa dlačice povezane s strupnimi žlezami, ki se lahko odlomijo in potem dražijo kožo in sluznice. Strup v dlačicah gosenic iz južnoameriškega rodu Lonomia vsebuje zelo močan antikoagulant, ki lahko povzroči življenjsko nevarne krvavitve. Strupene dlačice so značilne tudi za gosenice pinijevega sprevodnega prelca (Thaumetopoea pityocampa), ki se ob koncu svojega razvoja premikajo v dolgih kolonah na mesta, kjer se bodo zabubile.