Črtasta pižamarka spada med ščitaste stenice (Pentatomidae), za katere so značilne pet-členske tipalnice, štiri-členski labium kljunca in tri-členska stopalca nog (tarsi). Črtasta pižamarka ima zelo velik ščitek (scutellum), vpadljiv vzorec črnih črt na živo rdeči podlagi, velika je od 8 – 12mm. Telo je kot pri ostalih stenicah sestavljeno iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen).

Glava je bolj ali manj trikotna, na njej pa so tipalnice, fasetne in pikčaste oči, ter za stenice značilen kljunec. Ta izrašča na sprednjem delu glave in je zložen nazaj med kolčki nog. Sestavljen je iz veččlenske, žlebasto oblikovane spodnje ustne (labium, zlite zadnje čeljusti), ki jo zgoraj pokriva labrum ali zgornja ustna, vanjo pa so vložena tri bodala. Bočni bodalci sta močno preobraženi prednji čeljusti (mandibule), srednje bodalo pa je iz para tesno prilegajočih se srednjih čeljusti. Na stiku med njima nastaneta dva kanala. Skozi zadnji kanal s pomočjo posebne črpalke izbrizgavajo slino v tkivo, s pomočjo sprednjega pa sesajo hrano.

Na treh segmentih oprsja so trije pari nog. Med drugim in tretjim parom nog je parno izvodilo smradilnih žlez, katerih izločki so pomembni pri privabljanju spolnih partnerjev. Izločki smradilnih žlez so vrstno specifični, nekatere vonjave so človeku neprijetne. Na hrbtni strani prvega oprsnega segmenta je trapezasti ovratnik (pronotum), na hrbtni strani drugega pa ščitek (scutellum). Na drugem in tretjem segmentu oprsja se nahajajo krila. Sprednja krila imenujemo polpokrovke ali hemielitre in so predeljena v dva neenaka dela. Proksimalni usnjati del imenujemo korium, distalni del pa je mehkejši in opnast. Zadnja krila so mehkejša (opnasta) in z vzdolžno gubo zložena pod sprednja.

V Sloveniji živita dve vrsti rodu Graphosoma, splošno razširjena črtasta pižamarka (G. lineatum) in v submediteranskem delu Slovenije polpikčasta pižamarka (G. semipunctatum). Črtasta pižamarka je precej pogosta in se pojavlja na vrtovih in kamnitih gmajnah. Njena vpadljiva rdeče črna obarvanost je svarilna, saj je zaradi obrambnih snovi, ki jih izloča, neužitna. Odrasle živali se pogosto zadržujejo na socvetjih kobulnic (Apiaceae), na katerih se prehranjujejo.

Jajčeca so sodčaste oblike, z značilnim »pokrovom«. Med dvorjenjem se sporazumevajo z vibracijami, ki jih brez ustrezne opreme ne moremo zaznati. Tergita prvih dveh členov zadka sta spojena v posebno ploščo, ki je prožno vezana na preostali eksoskelet. Z mišicami pritrjenimi na to ploščo lahko ves zadek zatresejo pri čemer nastanejo nizke vibracije s frekvenco 100 – 150 Hz. Tresljaje okrepijo še vzdušni mehurji pod ploščo, ki jih žival lahko bolj ali manj napihne. Vibracije zaznavajo z nogami, v katerih so posebna čutila, ki so izredno občutljiva za tresenje podlage.