Glavna prepoznavna značilnost strigalic sta dva močno sklerotizirana nečlenjena cerka, ki na koncu zadka tvorita kleščice. Telo je podolgovato, dorziventralno sploščeno in običajno rjavo obarvano. Osebki v dolžino merijo 12–15 mm.

Telo sestoji iz glave oprsja in zadka. V glavo so zliti glavina krpica (akron) in šest segmentov. Obustni aparat strigalic je prognatno grizalo. Na glavi imajo še srednje dolge tipalnice iz 11–14 členov in majhne sestavljene oči.

Oprsje je kot pri vseh žuželkah iz 3 segmentov: protoraksa, mezotoraksa in metatoraksa. Vsak oprsni člen ima 1 par hodilnih okončin. Hrbtno stran protoraksa pokriva relativno velik tergit imenovan pronotum. Na mezotoraksu se nahaja prvi par kril v obliki kratkih in rahlo otrdelih tegmin, ki pokrivajo drugi par opnastih kril na metatoraksu. Drugi par kril je pahljačast in bistveno večji od tegmin, zato ga strigalice ob zlaganju pod tegmina večkrat zganejo.

Zadek je podolgovat in ima na koncu cerka. Ta sta pri samcih močno ukrivljena, pri samicah pa ravna in rahlo ukrivljena terminalno. Kleščice uporabljajo za grabljenje plena, obrambo, poleg tega si z njimi pomagajo tudi pri zlaganju kril. Pri samcih imata cerka pomembno vlogo tudi med parjenjem.

Strigalice najdemo v raznolikih habitatih od gozdov, travnikov do človeških bivališč. V glavnem so aktivne ponoči. Čez dan se skrivajo v različnih hladnih, vlažnih in težko dostopnih skrivališčih, kot so na primer špranje med in pod kamni, pod lubjem, med listno steljo in podobno.

Glavni način premikanja je hoja, drugi par kril pa jim omogoča letenje. Strigalice so sicer slabi letalci in poletijo le redko. Navadne strigalice se pretežno hranijo z rastlinsko hrano in odmrlim rastlinskim materialom, občasno pa plenijo tudi druge manjše nevretenčarje, kot so na primer listne uši.

Parjenje obsega precej kompleksen paritveni obred, ki se konča s kopulacijo. Parjenje poteka jeseni, po njem pa samica v majhni podzemni kamrici izleže okrog 50 jajčec, s katerimi prezimi. Samice navadne strigalice skrbijo tako za jajčeca kot za juvenilne osebke – nimfe. Nimfe se iz jajčec izležejo spomladi in dosežejo spolno zrelost po petih levitvah. Ko nimfe iz prvega legla spolno dozorijo, lahko samica v istem letu izleže še jajčeca za drugo leglo.