
Za raznokrile kačje pastirje (Anisoptera) je značilno, da je drugi par gosto mrežasto ožiljenih opnastih kril na bazi širši od prvega. Na obeh parih kril blizu konice je izrazito podolgovata pterostigma – temno obarvana in zadebeljena celica kril. Med sedenjem kril ne zlagajo in jih držijo povsem razprta. Telo je bolj robustno kot pri enakokrilih kačjih pastirjih (Zygoptera) in običajno živo obarvano, pogosto s kovinskim leskom. Telo kot pri ostalih žuželkah sestavljajo glava (cefalon), oprsje (toraks) in zadel (abdomen). So agilni in hitri letalci. Večji predstavniki lahko zrastejo do 13 centimetrov v dolžino.
Glava je široka z velikimi fasetnimi očmi, ki se med seboj stikajo, ter kratkimi šilastimi tipalnicami. Obustne okončine tvorijo močno grizalo s katerim zgrabijo plen.
Oprsje je iz treh segmentov. Prvi segment (protoraks) je majhen. Drugi (mezotoraks) in tretji (metatoraks) segment sta velika in zlita v robustno enoto, v notranjosti katere so narastišča močnih letalnih mišic za oba para kril, ki izraščata iz teh dveh segmentov.
Zadek je podolgovat in ozek. Gradi ga deset telesih segmentov brez okončin. Samci imajo na desetem segmentu dolge in ukrivljene zadkove priveske s katerimi zgrabijo samico med parjenjem, na drugem segmentu pa spolne organe. Samice imajo spolno odprtino na osmem segmentu zadka.
Raznokrile kačje pastirje najdemo na vseh kontinentih z izjemo Antarktike. Poseljujejo zelo različne habitate, ki pa so v glavnem vezani na vodna telesa. Nekatere vrste kačjih pastirjev imajo rajši bližino tekočih voda, druge pa bližino stoječih voda, v katerih poteka razvoj njihovih plenilskih ličink.
Imajo nepopolno preobrazbo, njihove ličinke oziroma nimfe pa plen lovijo z iztegljivim labiumom (zlite druge maksile) imenovanim lovilna krinka, ki jo uporabljajo kot harpuno za lov drugih vodnih žuželk, paglavcev in manjših rib. Nimfe raznokrilih kačjih pastirjev imajo bolj čokato telo kot nimfe enakokrilih kačjih pastirjev. Na koncu zadka tudi nimajo treh peresastih škrg, ki so značilne za nimfe enakokrilih kačjih pastirjev, ampak dihajo z rektalnimi škrgami v notranjosti zadka. Odrasli osebki so izjemni letalci in svoj plen lovijo kar v zraku.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.