Za enakokrile kačje pastirje (Zygoptera) je značilno, da sta oba para gosto mrežasto ožiljenih opnastih kril približno enako velika. Telo je vitko in predvsem pri samcih pogosto kovinsko obarvano ter kot pri ostalih žuželkah razdeljeno na glavo (cefalon), oprsje (toraks) in zadek (abdomen). Dolžina telesa je večinoma med 4 in 5 cm.

Glava je ozka s široko razmaknjenimi velikimi sestavljenimi očmi in kratkimi šilastimi tipalnicami. Poleg sestavljenih oči so na glavi še trije enostavni oceli. Obustne okončine tvorijo močno grizalo s katerim grizejo plen.

Oprsje je iz treh segmentov, od katerih vsak nosi po en par nog. Sklep med prvim členom oprsja (protoraksom) in glavo je zelo gibljiv in omogoča obračanje glave pod velikim kotom. Drugi (mezotoraks) in tretji člen oprsja (metatoraks) sta zlita in nosita vsak po en par kril. Med sedenjem krila zlagajo pokončno nad telesom ali pa jih imajo razprte pod kotom 45 stopinj.

Zadek je dolg in vitek ter sestoji iz desetih segmentov. Samci imajo na drugem in tretjem členu zadka spolne organe, na koncu zadka pa ukrivljene zadkove priveske, s katerimi zgrabijo samico med parjenjem. Samice imajo spolno odprtino na spodnji strani zadka med osmim in devetim segmentom. Samice nekaterih enakokrilih kačjih pastirjev imajo na koncu zadka leglico.

Enakokrili kačji pastirji poseljujejo vse celine z izjemo Antarktike. Večina vrst je vezanih na stoječe in počasi tekoče sladke vode, kjer živijo njihove plenilske ličinke.

Imajo nepopolno preobrazbo, njihove ličinke oziroma nimfe pa plen lovijo z iztegljivim labiumom (zlite druge maksile) imenovanim lovilna krinka. Tako kot odrasle živali imajo tudi nimfe izrazito ozko vitko telo. Na koncu njihovega zadka izraščajo tri peresaste škrge. Razvojni stadiji enakokrilih kačjih pastirjev so večinoma odporni na izsušitev, zato lahko preživijo tudi v vodnih telesih, ki se občasno presušijo. Samice odlagajo jajčeca v tkivo obvodnega rastlinja, lahko tudi v lubje vej nad vodo.