Ščetinka je majhna rakovica (Brachyura) iz družine Pilumnidae, ki jo zlahka prepoznamo po rdečkasto-rjavi barvi, močno ščetinastem košu in črnih konicah škarjic. Kot vsi deseteronožci ima telo zgrajeno iz glavoprsja (cefalotoraksa), prsja (pereona) in zadka (pleona). Zadek je pri rakovicah kratek, zmanjšan in zavihan pod prsje. Glavoprsje in prsje pokriva enoten koš (karapaks), ki sega do baz hodilnih nog. Koš pri ščetinki je lahko do 28 milimetrov širok.

Glavoprsje sestoji iz glavine krpe in osmih segmentov. Na njem najdemo poleg sestavljenih in pecljatih oči še dva para tipalnic (antene I in II), po en par sprednjih (mandibule), srednjih (maksile I) in zadnjih (maksile II) čeljusti in tri pare čeljustnih nožic (maksilipediji). Obustne okončine so skrite v kompakten obustni aparat.

Prsje je iz petih segmentov in nosi pet parov hodilnih nog (pereopodov). Prvi par je najočitnejši in se zaključi s škarjicami, preostali pa s krempljem in omogočajo hitro premikanje po podlagi.

Zadek je iz šestih segmetnov in zadnjične krpice (telzona). Noge na zadku (pleopodi) so pokrnele. Izjema je prvi par pri samcih oz. prva dva para pri samicah, ki služijo prenosu semena in držanju jajc.

Ščetinka je razširjena od Severnega morja vzdolž zahodnih obal Evrope ob Atlantskem oceanu v sredozemsko-črnomorsko območje. V slovenskem morju je razmeroma pogosta. Najdemo jo do globine 80 metrov, najraje pa se zadržuje v globinah do 10 m. V pasu bibavice je ni. Pri izbiri morskega dna ni izbirčna, najdemo jo na kamnitem in blatnem dnu.

Je pretežno mrhovinar. Samice imajo do 4000 jajčec, iz katerih se med majem in septembrom izležejo planktonske ličinke tipa zoeja. Te se malo pred preobrazbo v odraslo žival razvijejo v naslednji stadij ličink rakovic imenovan megalopa.