Strige iz rodu Eupolybothrus uvrščamo v red Lithobiomorpha. Strige (Chilopoda) spadajo med preprosteje grajene stonoge (Myriapoda). Njihovo telo je zgrajeno iz glave in iz bolj ali manj homonomno členjenega trupa. Vsi členi trupa so enojni s po enim parom nog,  za razliko od dvojnonog, pri katerih je večina členov trupa paroma zlitih v tako imenovane diplosomite. Vrste, ki jih najdemo v Sloveniji večinoma dosežejo med 3 in 6 centimetri v dolžino.

V glavo so zliti akron in pet telesnih segmentov. Ob straneh glave sta dve skupini pikčastih oči (oceli). Poleg tega so na glavi še en par dolgih tipalnic, en par prednjih čeljusti (mandibul), en par srednjih čeljusti (maksil I) in en par zadnjih čeljusti (maksil II).

Trup je iz 15 telesnih segmentov. Prvi par trupnih nog je spremenjen v par strupnikov, imenovanih maksilipediji. Funkcionalno se pridružuje glavi. Hrbtne ploščice (tergiti) so izmenično dolgi in kratki, le osma in sedma sta enako dolgi. Na boku so odprtine (stigme) vzdušnic (trahej). Vsak člen nosi par nog, ki se proti koncu telesa daljšajo. Na kolčkih (koksah) zadnjih nog najdemo pore, skozi katere se izlivajo vonjave vključene v parjenje in so značilne za prepoznavo roda.

Strige so prebivalci tal. Ker jih hitinjača le delno varuje pred izsuševanjem, jih najdemo zlasti v prsti, med listjem ali pod kamenjem, kjer je lokalna mikroklima ugodnejša. Kot vse strige so tudi vrste rodu Eupolybothrus plenilke manjših nevretenčarjev.

Med parjenjem samec odloži skupek semenske tekočine (spermatofor), ki ga prevzame samica. Pri večini strig samice varujejo jajčeca in mladiče, tako da se s svojim telesom ovijejo krog njih. Pri redu Lithobiomorpha se iz jajčec izvalijo juvenilni osebki, ki so že podobni odraslim živalim, vendar še nimajo vseh telesnih členov. Podoben anamorfni tip razvoja imajo tudi strige iz redu Scutigeromorpha, pri katerem se ob levitvah juvenilnih osebkov dodajajo novi členi, do končnega števila, ki je značilno za odrasle živali. Predstavniki redov Geophilomorpha in Scolopendromorpha imajo epimorfen razvoj, za katerega je značilno, da se iz jajčec izvalijo juvenilni osebki, ki imajo že enako število členov kot odrasle živali.