Koščenec je slabih 10 centimetrov dolg rak iz družine potočnih rakov (Astacidae), ki spadajo med rake deseteronožce (Decapoda). Telo ima organizirano v glavoprsje (cefalotoraks), prsje (pereon) in zadek (pleon). Glavoprsje in prsje pokriva enoten koš, hitinasta guba, ki je vzdolž hrbta prirasla na telo, se v sprednjem delu podaljša v ost (rostrum), bočno pa sega do narastišč nog. Med telesom in košem se nahaja koševa votlina, kjer so škrge.
Glavoprsje gradi glavina krpica (akron) in osem telesnih segmentov. Na glavoprsju ima koščenec sestavljene oči na pecljih, dva para tipalnic (antene I in II), prednje (mandibule), srednje (maksile I) in zadnje (maksile II) čeljusti, ter tri pare čeljustnih nožic (maksilipedijev).
Prsje je iz petih telesnih segmentov od katerih vsak nosi po en par nog. Noge na prsju (pereopodi) so hodilne, prvi trije pari se končajo s škarjicami, od katerih je daleč največji prvi par.
Zadek iz šestih telesnih segmentov, ki jim je pridružena zadkova krpica (telzon). Na zadku je pet parov dvovejnatih nog (pleopodov). Zadnji par (uropodi), prav tako dvovejnat, je sploščen in z zadkovo krpico tvori repno plavut.
Koščenec je ena od dveh opisanih vrst iz rodu Austropotamobius v Sloveniji. Naravna razširjenost vrste je v južni Evropi, naseljen pa je tudi na Britansko otočje. V Sloveniji živi v Istri in na Vipavskem. Naseljuje manjše, čiste potoke, ki lahko poleti deloma presahnejo. Takrat se koščenci skupaj z drugimi vrstami, ki tam živijo, v veliki množini zberejo v globljih tolmunih, dokler jesensko deževje ne obudi potokov k življenju. Čez dan se zadržuje pod kamni, koreninami ali v račinah, rovih, ki jih izkoplje sam. Aktivnejši so ponoči, takrat jih vidimo kako prosto lazijo po dnu.
V nevarnosti zbežijo ritensko, ko z močnim zamahom oz. veslajem zadka odrinejo vodo podse. Hranijo se z drobirjem, manjšimi nevretenčarji in mrhovino. Samice nosijo jajca prilepljena pod zadek.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.