Kozice iz družine Alpheide so tipični predstavniki deseteronožnih rakov (Decapoda). Bočno stisnjeno in nežno telo gradijo glavoprsje (cefalotoraks), prsje (pereon) in dobro razvit zadek (pleon). Zrastejo od 3 do 5 centimetrov v dolžino. Glavoprsje in prsje v celoti prekriva koš (karapaks), ki prirašča vzdolž hrbtne strani obeh regij ter kot toga guba obrašča telo in tvori bočno škržno votlino.

Glavoprsje je iz akrona in osmih telesnih segmentov. V sprednjem delu glavoprsja se koš zašili v ost (rostrum), ob kateri je nameščen par pecljatih sestavljenih oči. Na glavoprsju izraščata dva para anten, prednje (mandibule), srednje in zadnje čeljusti (maksile I in II) in trije pari čeljustnih nožic (maksilipediji).

Prsje je iz petih telesnih segmentov in nosi pet parov prsnih okončin, ki jih imenujemo pereopodi; prvi (helipedi) se končajo močno spremenjeno s škarjicami. Eden izmed obeh helipedov je neproporcionalno velik.

Zadek je iz šestih telesnih segmentov, ki jih zaključuje zadkova krpica (telzon). Na zadku so dvo-vejnati pleopodi, zadnji par pa je sploščen in skupaj s telzonom tvori repno plavut.

Kozice strelke so morske živali razširjene po vsem svetu, ki živijo v špranjah in rovih, neredko pa naselijo spužve.

Z velikim škarjastim helipedom lahko glasno tlesknejo. Ob poku nastane kavitacija, ki lahko ubije majhno ribo, pride pa lahko tudi do sonoluminiscence. S tleskanjem lovijo in se sporazumevajo.

V zahodnem Atlantiku živi evsocialna vrsta Synalpheus regalis, pri kateri do 300 potomcev reproduktivnega para ostane v domači spužvi. Ti si delijo delo in skrbijo za mlade oz. varujejo spužvo. Če se domači spužvi približa nevarnost, prebivalci sinhronizirajo tleskanje v skupinski odziv in spužvo srdito branijo pred vsiljivcem.