Kozice vrečarke so kozicam podobni raki valilničarji (Peracarida). Živali so večinoma prosojne, v našem delu morja večinoma centimetrskih velikosti, nekatere vrste pa lahko merijo celo 8 centimetrov v dolžino. Njihovo telo sestoji iz glavoprsja (cefalotoraksa), prsja (pereona) in zadka (pleona).
Glavoprsje tvorijo glavina krpica (akron) in 6-7 anteriornih telesnih segmentov. Prednji del telesa prekriva kratek karapaks, ki je vzdolž hrbta zlit s prednjimi telesnimi segmenti; največ s prvimi štirimi segmenti. Na glavoprsju je par velikih pecljatih sestavljenih oči, dva para anten (antene I in II), prednje (mandibule), srednje (maksile I) in zadnje (maksile II) čeljusti, ter 1-2 para prostih čeljustnih nožic (maksilipediji).
Prsje gradi 6-7 segmentov, od katerih vsak nosi po en par prsnih okončin (pereopodov). Pereopodi so dvovejnati in služijo plavanju z izjemo zadnjega para, ki je praviloma reduciran, pri samcih pa spremenjen v gonopoda za prenos semena. Škrg ni.
Zadek sestoji iz 6 telesnih segmentov zaključi pa ga zadnjična krpica (telzon). Pleopodi so reducirani, oz. pri samcih močno spremenjeni. Zadnji par okončin na zadku je spremenjen v dvovejnata uropoda, ki skupaj z zadnjično krpico tvorita repno plavut. V endopodu uropoda je pogosto statocista.
Večinoma so kozice vrečarke morske živali, ki so splošno razširjene po vseh svetovnih morjih. Naseljujejo vse globine; večina vrst pa živi pri dnu. Nekatere vrste zaplavajo v odprto vodo ponoči, manjše število pa živi izključno v pelagialu. Vrste v pasu bibavice se med nizko oseko vkopljejo v sediment. Maloštevilne vrste najdemo v celinskih vodah; ena vrsta je uspešno kolonizirala podzemne vode. Premikajo se s plavanjem, pri čemer si pomagajo še z eksopodi pereopodov.
Večinoma so suspenziofagi, ki z eksopodi pereopodov ustvarijo vodni tok, iz katerega z zadnjimi čeljustmi in čeljustnimi nožicami precejajo alge, zooplankton in v vodi razpršen detrit. Večje delce prestrežejo s »košaro«, ki jo tvorijo endopodi. Manjši del vrst se prehranjuje z mrhovino ali so celo kanibali.
Parijo se ponoči. Samec v nekaj minutah prenese seme v samičin valilnik. Seme stimulira samico, da v najkasneje eni uri v valilnik odloži jajca. Pri tem pride do oploditve. Mladički se razvijajo v valilniku, ki ga tvorijo lističasti oostegiti (izrastki na kolčkih pereopodov).
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.