Slepe postranice so različno veliki raki, od 2 milimetrov pa tja do treh centimetrov v dolžino, ki spadajo v red postranic (Amphipoda). Kot druge postranice imajo značilno bočno stisnjeno telo, ki je organizirano v glavoprsje, prsje (pereon) in zadek (pleon).

Glavoprsje gradijo akron in šest prednjih telesnih segmentov. Na glavoprsju, ki ga v literaturi pogosto imenujejo kar glava ali glavina kapsula, najdemo dva para tipalnic (antene I in II), sprednje (mandibule), srednje (maksile I) in zadnje (maksile II) čeljusti, ter čeljustne nožice (maksilipedije). Oči nimajo.

Prsje je iz sedmih telesnih segmentov, od katerih vsak nosi po en par nog (pereopodov). Na prsju najdemo tri tipe nog. Prva dva para sta specializirana za čiščenje, grabljenje in kopanje in ju imenujemo gnatopoda. Od preostalih petih parov nog sta dva para obrnjena naprej, trije pa v stran in nazaj. Vseh pet parov živali služi za premikanje. Na prsnih nogah so tudi škrge in sicer med drugim parom gnatopodov ter predzadnjim parom pereopodov.

Zadek sestavlja šest posteriornih telesnih segmentov in telzon. Prvi trije segmenti zadka imajo bočne lopute (epimere), zadnji trije pa tvorijo negibljivo urosomo. Prvi trije pari zadkovih nog (pleopodi) so dvovejnati in metlasti, mediano pa speti s kaveljci. Zadnje tri imenujemo ritne nožice (uropodi). Prvi in drugi par sta vilasta in rigidna, zadnji pa ima notranjo vejo skrajšano. Ritne nožice služijo živali pri odrivanju od podlage.

Postranice so kozmopolitsko razširjena skupina rakov, ki poseljuje praktično vse vodne habitate. Po številu sicer prevladujejo morski predstavniki, vendar pa najdemo postranice tudi v vseh tipih celinskih voda in tudi v podzemnih vodah. Ena od družin postranic je prilagojena tudi na vlažna kopenska okolja.

Telo postranic je v funkcionalnem smislu elegantno oblikovano. Sploščeni, kvadratasti kolčki (kokse) gnatopodov in pereopodov, razširjene baze zadnjih treh pereopodov in epimere na zadku ustvarjajo vzdolž trebušne strani globok žleb, v katerem imajo živali škrge, samice pa tudi valilnik. Metlasti pleopodi med zamahovanjem ustvarjajo vodni tok. Ob udarcu naprej zatresejo škržne lističe, ob zamahu nazaj pa ustvarijo podtlak, ki preko tipalnic in gnatopodov posrka vodo v žleb. Voda prinese kisik in kemijske informacije iz okolja, nekatere vrste pa to vodo tudi filtrirajo. Če je žival zvita v obliki črke U, se vstopni in izstopni tok izničita. Ko se žival iztegne, se vodni tok vzdolž telesa spremeni v reaktivni pogon in živalca zaplava.

Slepe postranice so največji rod sladkovodnih postranic na svetu. Naseljujejo podzemne vode oziroma vode, ki so tesno povezane s podzemnimi vodami. Navadno plazijo na enem ali drugem boku. Pri tem se odrivajo z urosomo, ter pomagajo s pereopodi. Plavajo redko, maloštevilne vrste pa ponovno hodijo pokonci. Hranijo se z organskim drobirjem, biofilmom, nekatere pa so tudi plenilci in mrhovinarji. O razmnoževanju vemo le malo, samice v valilniku nosijo tudi nekaj deset jajc, iz katerih se izležejo mladički, ki jih samica postopoma izpušča v vodo. Valilnik tvorijo listate tvorbe, imenovane oostegiti, ki so izrastki kolčkov na drugem do šestem paru pereopodov.