Morski kozlički so močno spremenjene postranice (Amphipoda) s paličastim, deloma pokrnelim telesom in zmanjšanim številom nog. Telesna dolžina je navadno okoli centimetra, redkeje so večji. Telo gradi glavoprsje (cefalotoraks), prsje (pereon) in majhen zadek.
Na glavoprsju iz akrona in šestih telesnih segmentov najdemo oči in vse okončine značilne za postranice: dva para tipalnic (antene I in II), prednje (mandibule), srednje (maksile I) in zadnje (maksile II) čeljusti ter par čeljustnih nožic (maksilipedijev).
Prsje je iz sedmih telesnih segmentov, od katerih vsak nosi en par nog (pereopodov), ki so deloma pokrnele. Prva dva para sta grabilna gnatopoda, tretji in četrti par sta navadno reducirana. Na teh segmentih najdemo le pare škrg, če pa je žival samička, tudi pare lističastih oostegitov, ki tvorijo valilnik. Zadnji trije pari so krajši, z njimi se žival oprime podlage.
Zadek je v različni meri reduciran.
Morski kozlički so izključno morske živali, ki so razširjene v vseh svetovnih morjih. Plavajo redko, navadno pa pednjajo, z izmeničnim prijemanjem za podlago z gnatopodoma in zadnjimi pereopodi. Večino časa mirujejo na grmičkih alg, grozdih školjk ali celo na kolonijah ožigalkarjev. Z barvo in obliko telesa se zlijejo z okolico in predstavljajo čudovit primer mimikrije. Nekateri si lovijo plen podobno kot bogomolke, drugi se hranijo s trdoživnjaškimi polipi ali detritom. Nekaj vrst je invazivnih.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.